Pripombe in stališča Društva za zdravje naroda k besedilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti

V Društvu za zdravje naroda ugotavljamo, da besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti v ničemer ne upošteva stališč, pripomb in predlogov, ki so bili v času javne razprave poslani Ministrstvu za zdravje tako s strani Zdravniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov kakor tudi s strani našega društva. Menimo, da je predlog zakona usmerjen v razgradnjo in rušenje tistega dela javnega zdravstvenega sistema, ki ga opravljajo koncesionarji kot fizične in pravne osebe. To pa nedvomno ni v interesu državljanov Republike Slovenije, uporabnikov tega sistema. Zato smo bili primorani naša stališča in predloge nasloviti na ministrico za zdravje RS Milojko Kolar Celarc kot tudi ostalim naslovnikom, navedenih v dokumentu.  

V Društvu za zdravje naroda ugotavljamo, da besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti v ničemer ne upošteva stališč, pripomb in predlogov, ki so bili v času javne razprave poslani Ministrstvu za zdravje tako s strani Zdravniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov kakor tudi s strani našega društva. Menimo, da so še posebej nesprejemljive predvidene rešitve v 9. in 10. členu predloga zakona glede pogojev za podeljevanje koncesij za izvajanje javne zdravstvene službe, in sicer zlasti glede pogoja iz 3. odst. 9. čl. in roka trajanja koncesije po 1. odst. 10. čl. predloga tega zakona.

Pogoj iz 3. odst. 9. čl., da se lahko podeli koncesija pravni osebi le pod pogojem, da je edini ali večinski lastnik pravne osebe odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, nima primerjave v nobeni od primerljivih zakonodaj v Evropski uniji. Takšen pogoj pomeni dejansko likvidacijo sedanjih pravnih oseb - koncesionarjev s področja izvajanja javne zdravstvene službe, saj nobena od teh pravnih oseb ne izpolnjuje tega pogoja. To je tudi razumljivo, saj so za zagotovitev potrebnih materialnih pogojev za opravljanje dejavnosti na tem področju potrebna velika finančna sredstva, ki jih v nobenem primeru ne more zagotoviti ena oseba, ki je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Izvedba takšnega pogoja pomeni ne samo likvidacijo obstoječih zasebnih zdravstvenih ustanov na tem področju, temveč praktično tudi dejansko preprečitev ustanavljanja takšnih pravnih oseb – koncesionarjev v bodoče. V drugih državah so lastniki zdravstvenih ustanov v številnih primerih zdravstvene in druge zavarovalnice, banke, skladi in fundacije, kjer takšnega pogoja, kot je predviden v 3. odst. 9. čl., ne izpolnjujejo. Zato je nujno, da se v zvezi s 3. odst. 9. čl. ob obravnavi na Vladi RS in DZ RS popolnoma nedvoumno predstavi sedanji položaj pravnih oseb – koncesionarjev za izvajanje javne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Vladi RS in poslancem DZ morajo biti ob takšnem predlogu jasno predstavljene posledice za položaj teh zasebnih zdravstvenih ustanov – koncesionarjev, še posebej tudi glede na 33. čl. predloga zakona, ki sicer določa možnost podaljšanja koncesije sedanjim koncesionarjem, saj je v 3. odst. 33. čl. izrecno predvideno, da morajo sedanji koncesionarji uskladiti svoje poslovanje prav s pogojem iz 3. odst. 9. oz. 43. čl. zakona. To pomeni bistveno spremenjen položaj glede dostopnosti državljanov – pacientov do zdravstvenih storitev na področjih, ki jih pokrivajo sedanji koncesionarji in ki praviloma opravljajo zdravstvene storitve na področjih, kjer so znane velike čakalne dobe. V kolikor je to namen predlagatelja zakona t.j. Ministrstva za zdravje in Vlade RS, je to potrebno javno predstaviti slovenski javnosti in utemeljiti razloge za tako radikalen poseg na tem področju. Po oceni Društva za zdravje naroda bi sprejem takšnega predloga neizbežno pomenil velik in nesprejemljiv poseg v pravice in možnosti državljanov – pacientov za ohranjanje njihovega zdravja v primerjavi s sedanjim stanjem.

Prav tako ocenjujemo, da je podeljevanje koncesij samo za obdobje največ 15 let nesprejemljivo, in sicer iz naslednjih razlogov:
• za ustanovitev, delovanje in razvoj vsake pravne osebe zdravstvene ustanove so potrebna dolgoročna vlaganja finančnih sredstev in bi zato omejitev koncesije na 15 let praktično pomenila tiho prepoved izdajanja koncesij za pravne osebe, ker bi bilo vlaganje sredstev pod takšnimi pogoji kratkoročno in dolgoročno nesmiselno in nesprejemljivo;
• razvoj takšnih ustanov je nujno povezan z dolgoročnim usposabljanjem in načrtovanjem pridobivanja kakovostnih nosilcev zdravstvene dejavnosti ter tudi vlaganja v njihov razvoj;
• primerljive zdravstvene ustanove v tujini so rezultat več desetletnega razvoja teh ustanov, s čimer je povezana njihova kakovost in ugled.

Društvo ponovno predlaga, da se koncesije podelijo za nedoločen čas ali najmanj za dobo 30 let, kar omogoča pogoje za ustanavljanje in razvoj kakovostnih nosilcev zdravstvene dejavnosti na posameznih področjih. Prav tako predlagamo, da se v razpravi na Vladi RS in v DZ RS predstavijo vse pripombe tako samih sedanjih nosilcev zdravstvene dejavnosti – koncesionarjev kakor tudi organizacij civilne družbe, ki združujejo več deset tisoč državljanov – uporabnikov zdravstvenih storitev na različnih področjih organizirane skrbi za zdravje ljudi. Predlagatelj predloga zakona in Vlada RS morata upoštevati, da Društvo za zdravje naroda in vse druge civilne organizacije s tega področja vodi v prizadevanjih skrb za zagotavljanje kakovostnega javnega zdravstvenega sistema, katerega sestavni del so tudi sedanji in bodoči koncesionarji kot fizične in pravne osebe. V zvezi s tem odločno zavračamo večkrat izražene očitke s strani predlagateljev zakonodaje, da si naše društvo skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami prizadeva za privatizacijo sedanjega javnega zdravstvenega sistema. Sedanji in bodoči koncesionarji so sestavni del javnega zdravstvenega sistema, pri čemer njihovi nosilci oz. izvajalci vlagajo poleg svojega dela in znanja tudi sredstva za opravljanje dejavnosti, kar je nedvomno tudi v javnem interesu. Zato menimo, da je potrebno omogočiti in pospeševati javno-zasebna partnerstva, saj država zaradi javno-finančnih omejitev ni sposobna sama zagotoviti vseh potrebnih sredstev za izvajanje kakovostne zdravstvene dejavnosti.

Menimo, da je predlog zakona dejansko usmerjen v razgradnjo in rušenje tistega dela javnega zdravstvenega sistema, ki ga opravljajo koncesionarji kot fizične in pravne osebe. To pa nedvomno ni v interesu državljanov Republike Slovenije, uporabnikov tega sistema.

Pričakujemo, da na osnovi navedenih pozitivno argumentiranih dejstev pri oblikovanju končnih rešitev sprememb in dopolnitev tega zakona upoštevate naše pripombe in nas obvestite o razlogih za morebitno njihovo neupoštevanje.
Predlagamo tudi, da se spremembe in dopolnitve tega zakona ne sprejmejo po skrajšanem postopku, saj gre za resne in velike posege v organizacijo zdravstvene dejavnosti, ki potrebuje dovolj časa za temeljito javno razpravo v skladu z zakonom. Prepričani smo, da v tem primeru ni nobenih utemeljenih razlogov za izvedbo skrajšanega postopka.

Hkrati vas tudi obveščamo, da bomo v času med prvo in drugo obravnavo predloga tega zakona organizirali javne razprave v posameznih regijah.

S spoštovanjem,

Jožef Ivan Ocvirk
Predsednik

Poslano:
- Predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju
- Ministrstvu za zdravje RS, ministrici Milojki Kolar Celarc
- Vsem poslanskim skupinam v DZ RS
- Zdravniški zbornici Slovenije
- Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije
- FIDES-u
- Skupnosti koncesionarjev izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti
- medijem

Povezava na dokument

 
 Zadnje objave
 

26. 3. 2020 - Poziv Društva za zdravje naroda slovenski javnosti več