Na zborovanju Društva za zdravje naroda in ZZS o stanju v slovenskem zdravstvu

Društvo za zdravje naroda je skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije 14. decembra 2015 v prostorih Domus Medica v Ljubljani organiziralo zborovanje, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki zdravniških organizacij, Ministrstva za zdravje, civilnih združenj in društev, zdravniki ter drugi, ki se zavedajo pomembnosti stanja slovenskega zdravstva. Okoli 100 udeležencev je razpravljalo o tem, kakšen zdravstveni sistem potrebujemo, kakšna naj bo zdravstvena politika in katere spremembe so nujne v slovenski zdravstveni zakonodaji.

V uvodnem nagovoru je Jožef Ivan Ocvirk, predsednik Društva za zdravje naroda, izpostavil trenutne razmere v slovenskem zdravstvu. »Zdravstvo je v katastrofalnem položaju. Čakalne vrste so se v zadnjem letu povečale s 170.000 na 201.000 čakajočih, vsak dan je 57.000 delavcev na bolniški odsotnosti, to je 20.000 več kot pred letom dni. Razmere v slovenskem zdravstvu so postale tako depresivne in problematične, da se je zdravnikov in zdravstvenega osebja polotila apatija, da je izginil entuziazem, ki je krasil slovenske zdravnike, medicinske sestre, tehnike in celotno slovensko zdravstvo.« Katastrofalno stanje v slovenskem zdravstvu še dodatno poslabšuje nerešena kadrovska problematika v največji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana, ki po več kot dveh letih še vedno nima direktorja s polnimi pooblastili, kar še dodatno ruši organizacijo in odnose med vodilnimi kadri in zdravniki, ter posameznimi službami, na nekaterih klinikah tudi odnos do medicinskih sester in tehnikov.

V nadaljevanju se je Ocvirk dotaknil tudi zavarovalnic, ob čemer je poudaril, da je predlog vršilca dolžnosti direktorja ZZZS Sama Fakina glede presežka sredstev ZZZS, namenjenega za skrajševanje čakalnih vrst, pošten in pravičen saj je nastali višek last zavarovancev in posledica enormno podaljšanih čakalnih seznamov na zdravstvene storitve. »Zavarovalnice Vzajemna, Triglav, Adriatic in druge zavarovalnice, ki tržijo zdravstvena zavarovanja, so pomemben del, pomoč in podpora ZZZS, ki skupaj zagotavljajo javno zdravstvo. V navedenih zavarovalnicah bi bilo potrebno le ponovno ovrednotiti zdravstvene košarice in zagotoviti natančen nadzor nad porabo sredstev. Predlog gospe ministrice za zdravje, da bi imeli samo eno zdravstveno zavarovalnico ZZZS, bi po dveh, treh letih ali še prej ZZZS privedlo v stanje pred ustanovitvijo prostovoljnih dodatnih zavarovanj,« je dejal Ocvirk.


Ocvirk je med drugim poudaril, da se je ministrstvo za zdravje kljub problematiki, ki bi se morala obravnavati prednostno, lotilo pripravo resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva od 2015-2025, ki je nedorečena in pomanjkljiva, saj nikogar z ničemer ne zavezuje, kar pomeni, da se še nadaljnjih deset let ne bo nič spremenilo. Tudi izdelava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi, ki je slab in škodljiv, zato ga je nujno potrebno takoj umakniti iz obravnave, bi prav tako kot resolucijo lahko obravnavali kasneje.

»Slovenske državljanke, državljani, bolniki in zdravniška stroka natančno vemo, kakšno zdravstvo potrebujemo, vendar Ministrstvo za zdravje noče slišati in upoštevati naših predlogov za reševanje katastrofalnega stanja v slovenskem zdravstvu, zato predlagamo vladi RS, da razreši ministrico za zdravje in s tem omogoči delo kompetentnih strokovnjakov, ki jih Slovenci imamo, med njimi celo evropske akademike za področje medicine, da izpeljejo nujne zdravstvene reforme za konsolidacijo slovenskega zdravstva, in da Ministrstvo za zdravje takoj umakne iz nadaljnje obravnave škodljivi predlog o koncesijah in koncesionarjih, ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi,« je zaključil Ocvirk.


Zdravniške organizacije so skupnega menja, da predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki obravnava koncesije, koncesionarje in zasebno delo zdravnikov, krši evropski pravni red, je neustaven in namerava retrogardno poseči v pogodbe, kar je nedopustno.


Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc očital populizem in kot neresničen označil očitek zdravnikom, da se zavzemajo za privatizacijo zdravstva. »Zavzemamo se za krepitev javnega zdravstva, a menimo, da je univerzalna košarica pravic utopična in neuresničljiva ideja. Stanje, kakršno je, omogoča, da je zdravstvo dostopno tistim, ki imajo več denarja, ne pa povprečnim državljanom,« je poudaril. Prav tako je zavrnil očitek, da zdravniki zavračajo sodelovanje z ministrico, in dodal, da Kolar Celarčeva sprejema vse ključne zakone in resolucijo brez sodelovanja zbornice.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je med drugim izpostavil analizo zdravstvenega sistema, ki jo je odredila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in je davkoplačevalce stala 400.000 evrov. "To je stvar, ki bi jo sposoben minister naredil v tednu dni," je poudaril. Po njegovem mnenju pa je najhujše to, da Kolar Celarčeva straši ljudi z reformami in pri njih vzbuja nezaupanje in kaže na zdravnike kot tiste, ki bi se radi polastili zdravstvenih ustanov. »To je dokaz, da nima ne moralnih ne strokovnih vrednot za zasedanje tega položaja,« zato od predsednika vlade Mira Cerarja pričakuje, "da se bo spomnil svojih besed o etiki in jo dejansko odstavil".

Predsednik odbora za zdravstvo v DZ RS Tomaž Gantar se je strinjal z ostalimi govorci, da »če gledam aktualno koalicijo, smo do neke mere v težavah. Z novimi ministri in ekipo bi le dodatno odmikali probleme. Verjamem, da se da še rešiti. Če se ne da, bo moral tudi Cerar povleči poteze," je dejal in ob tem poudaril, da časa za čakanje na reformo več ni in če ministrica ne bo januarja predstavila rešitev, "bomo tudi znotraj koalicije zahtevali drugačen način dela, kot je bil do zdaj".

Ustanovitelj Kirurgije Bitenc Marko Bitenc je poudaril, da ga zborovanje navdihuje z optimizmom, saj so na enem mestu prisotni vsi deležniki, ki so potrebni za argumentirano razpravo, na podlagi katere nastane reforma. Tudi Bitenc je kritičen do novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi lahko po njegovem mnenju vodila v to, da bi zasebniki zmanjšali svoja vlaganja v opremo.

 
 Zadnje objave
 

26. 3. 2020 - Poziv Društva za zdravje naroda slovenski javnosti več